Spletno nasilje! STOP!.

Ko berem komentarje raznih člankov ( ne o sebi) govorim nasploh me je sram, da živim med takšnimi ljudmi. Sramota za Slovenijo. Za eno tako malo državico, da živi v njej tako poniževalni narod. Da se nekdo spušča na tako nizek nivo. Mladi, stari... tisti nad 40, 50, ki imajo na vse takšne nizkotne komentarje me res zanima če so starši, pa kako bi se počutli, če bi o njihovih otrocih oz. njihovih najbližjih nekdo pisal takšne podle komentarje. Mene bi bilo sram takših staršev. Žal pa tudi mladina ni nič boljša. Nisem mama ampak lahko pa trdim, da obnašanje mladih temelji predvsem na tem, ker mislijo, da če so dobili najnovejši telefon in najdražjo materialno stvar, da so zdaj zato bolj pomembni. Trdim, da starši delajo s tem veliko napako. Leta nazaj in že tudi v mojem otroštvu smo bili srečni z malimi stvarmi. Že en bombonček ali objem nam je veliko pomenil. Znali smo stvari cenit, delit. Danes je drugače zaradi bogatih in revnih staršev se družba deli na sva različna sveta. Revni otroci so izrinjeni in trpijo velika psihična nasilja od tistih, ki imajo vse kar si zaželijo. Prav, razumem, da pač nekateri dajo svojemu otroku najboljše in najdražje, ker si lahko to privoščijo ampak veliko od njih pa pozabi naučit otroke, da zato niso nič bolj pomembni od tistih, ki pa to nimajo in da so tudi takšni otroci potrebni prijateljev in ljubezbi. Tisti otroci, ki pa jim takšnih stvari starši ne morejo privoščit pa so enostavno izkjučeni iz družbe. Žal pa so tukaj pozabljene vrednote kot so: spoštovanje, pristop, kultura, sprejemanje. To so tiste najdražje stvari, ki se jih ne da kupit in ki naredijo človeka in to si je treba znat prislužit in dajat.